Mejne vrednosti

Da bi preprečili nastanek škodljivih vplivov optičnih sevanj na človeka, Mednarodna komisija za varstvo pred neionizirnimi sevanji (International Commission on Non-Ionizing Radiation Protection - ICNIRP) kot neodvisna institucija pripravlja znanstvene smernice in izhodišča za varovanje ljudi pred negativnimi vplivi neionizirnih (elektromagnetnih in optičnih) sevanj. Mejne vrednosti so za vidna in IR sevanja so določene v dokumentih ICNIRP statement on far infrared radiation exposure [ICNIRP, 2006] in ICNIRP Guidelines on limits of exposure to incoherent visible and infrared radiation [ICNIRP, 2013] . Za IR sevanja so mejne vrednosti določene za tri vrste izpostavljenosti oziroma tveganja:

  • izpostavljenost kože vidnim in IR sevanjem,
  • toplotne poškodbe mrežnice ter
  • izpostavljenost očesa IR sevanju.

.

Izpostavljenost kože vidnim in IR sevanjem (380 – 3.000 nm)

Mejne vrednosti za izpostavljenost kože celotnemu spektru vidne svetlobe in IR sevanju od 380 do 3.000 nm varujejo pred prekomernim pregrevanjem površine kože. Mejne vrednosti so zelo visoke in so presežene zelo redko.

 

Toplotne poškodbe mrežnice: vidna svetloba in IR sevanje (380 – 1.400 nm)

Mejne vrednosti za tveganje zaradi toplotne poškodbe mrežnice v območju vidne svetlobe in IRA sevanja od 380 do 1400 nm preprečujejo prekomerno segrevanje mrežnice in s tem povezanih mogočih poškodb mrežnice. Za območje IRB in IRC v območju nad 1400 nm mejne vrednosti niso določene, saj IRB in IRC sevanje do mrežnice ne more prodreti.

 

Izpostavljenost očesa IR sevanju (780 – 3.000 nm)

Mejne vrednosti za izpostavljenost očesa IR sevanju varujejo oko, predvsem njegovo površino, pred prekomernim segrevanjem. Ker je oko slabo prekrvavljeno, se površina očesa slabše ohlaja, zato so mejne vrednosti za izpostavljenost očesa razmeroma nizke. Segrevanje poteka postopoma, zato so mejne vrednosti odvisne tudi od časa izpostavljenosti. Daljši kot je čas izpostavljenosti, nižje so mejne vrednosti. Šele za izpostavljenosti, daljše od 1000 sekund mejne vrednosti dosežejo najnižjo določeno vrednost, ki znaša 100 W/m2 pri temperaturi okolice 37°C. Ker je ohlajanje površine očesa odvisno tudi od zunanje temperature, so mejne vrednosti za vsako stopinjo hladnejše okolje lahko najmanj 6 W/m2 višje in pri temperaturi 20°C znašajo več kot 200 W/m2, pri 22°C pa znašajo več kot 190 W/m2.