Kaj je IR sevanje

IR sevanje je sevanje, ki ga oddajajo segreta telesa. Če ima telo temperaturo, višjo kot 0 K (-273°C), oddaja IR sevanje. IR sevanje spada med tako imenovana optična sevanja, to so sevanja, katerih valovna dolžina znaša med 100 nm in 1 mm. Med optična sevanja spadajo tudi vidna svetloba, ki ima valovno dolžino med 400 in 780 nm ter ultravijolično sevanje, ki ima valovno dolžino med 100 in 400 nm.
Optična sevanja skupaj z elektromagnetnimi sevanji imenujemo tudi neionizirna sevanja. Sevanja, ki pa imajo še višjo frekvenco in zato še večje biološke učinke kot neionizirna sevanja, imenujemo ionizirna sevanja.

Vsa elektromagnetna sevanja (EMS), ki imajo valovne dolžine med 100 nm in 1 mm spadajo v področje optičnih sevanj. Ta se nadalje delijo na UV sevanje, vidno svetlobo in infrardeče (IR) sevanje.

Slika: Valovna dolžina optičnih sevanj se giblje med 1 mm, kjer se končujejo mikrovalovi in se pričenjajo infrardeča sevanja in 10 nm, kjer je meja med UV sevanji in rentgenskimi žarki (X-žarki).

Ultravijolično sevanje je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino, krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov. Pri preučevanju vpliva UV sevanja na okolje in na zdravje človeka se UV območje običajno deli na območje UVC (C iz ang. »cytotoxic«, toksičen za celice: 100 - 280 nm), imenovano tudi kratkovalovno ali »baktericidno« območje, UVB (B iz angl. »burning«, opeklina: 280 - 315 nm), imenovano tudi srednjevalovno območje, ter UVA (A iz angl. »aging«, staranje: 315–400 nm), imenovano tudi dolgovalovno območje ali »črna svetloba«. Zaradi absorpcije UV sevanja v ozonski plasti Zemljinega ozračja Zemljo doseže UV sevanje območja UVA (do 95 %) in deloma območja UVB.

Vidna svetloba obsega optična sevanja z valovnimi dolžinami med 400 nm in 780 nm. IR sevanja pa so optična sevanja z valovnimi dolžinami med 780 nm in 1 mm. IR območje se deli na IRA (780-1400 nm), IRB (1400-3000 nm) in IRC (3000 nm-1 mm).

Tabela: Delitev IR sevanj.

Človek lahko neposredno zazna le zelo ozko območje optičnih sevanj. Človeško oko je namreč edini organ v človeškem telesu, ki neposredno zaznava elektromagnetna sevanja. Človeško oko zaznava vidni del optičnih sevanj v območju od 380 do 780 nm. V tem območju človeško oko ne zaznava vseh valovnih dolžin enako. Najbolj je oko podnevi občutljivo za zeleno svetlobo z valovno dolžino 555 nm, občutljivost pa se tako proti UV kot tudi proti IR delu spektra niža proti nič. Posredno pa lahko zaznamo IR sevanje, saj IR sevanje povzroči segrevanje površine človeškega telesa, kar lahko zaznamo kot lokalno povišanje temperature.